2. REFLEKSIJA Tea Brinc

No pa smo že pri drugi projektni nalogi, ki zajema na nek način umetniško ustvarjanje in spoznavanje slik na vektorski in rastrski način. Delali in spoznali smo tri programe, kjer sta večinski del naloge bila narejena v Photoscape in Inkscape, v Gimpu pa je bilo delo bolj skromno.

Delali sva v paru kot zahteva projektna naloga, kjer sva si delo skrbno organizirali s Tejo. Tokrat je delo v paru potekalo hitrejše in bolj konkretno. Veliko sva se pogovarjali, sodelovali pri izvedbi kako bi uredili slike, kakšen naj bi bil logotip, da bi bil vizualno privlačen in spremenljiv za  najino zamišljeno podjetje, kakšna naj bi bila maskota in  podoba vizitke. S Tejo sva se dobivali ob torkih in porabili veliko časa za urejanje slikovnega gradiva. Pri spreminjanju slik iz recimo jpg v png ali katere druge ni bilo nič posebnega, saj očitno na slikah ni bilo opaznih razlik, razen seveda pri nekaterih slikah je prišlo do slabše kvalitete. Za slike sva videli, da je najboljša izbira, da pogledava koliko prostora zavzame na disku in do kakšnih sprememb pride, zato sva to predstavili na bolj pregleden način – tabeli. Pri spreminjanju slik sva se spomnili izvirne ideje, da preurejene slike najboljše prestavimo v mini stripu, kjer si sva si zamislili kratko zgodbico. Ta del se mi je zdel zanimiv, saj je nekakšna drugačna vrsta preoblikovanja in pa delo mini stripa je izvirna predstavitev preureditev slik. Nekako nama ni primanjkovalo idej za maskoto, logotip in vizitko. Hodila sem v ekonomsko gimnazijo, kjer smo imeli večinski del predmetnika ekonomija in podjetništvo, kjer smo si mogli zamisliti svoje podjetje, narediti poslovni načrt, logotip in raziskovati konkurenčnost na trgu. Ta tema mi torej ni bila tuja in sem z veseljem pristopila k delu in na nek način ponovila oz nadgradila znanje o podjetništvu. Torej ta del projektne naloge mi je bil najbolj pisan na kožo. Medtem sem spoznala veliko bolj podrobno Inkscape in Photoscape, katera sta se mi  videla dokaj bolj prijetna  kot program Slikar. Na začetku, ko sva shranili, kar sva ustvarili me je zmotilo, da se je prvotno v Inkscapu shranilo kot internetna stran. Potem, ko sva ga malo bolj podrobno pregledali in spoznavali program, je bil koncept shranjevanja le še zabava.

Delo v Inkscepu je na začetku zavzelo veliko časa. Nikoli še nisem slišala za ta program, torej ga nisem nikoli še uporabljala. Trudila sem se ga spoznati, saj vsaka nova stvar, ki se jo naučimo pride prav v življenju. Zanimivo mi je bilo pogledati na youtubu kako vejo eni narediti dobro maskoto ali poljubno sliko v tem programu. Ko sva načrtovali maskoto, je bilo zabavno delati v paru, saj sva nekaj časa porabili pri oblikovanju korenčka in zajčka. Zdel se mi je takrat veliko bolj uporaben, ker si lahko izrisal različne like, lahko si jih podvojil, spreminjal rotacijo … skratka dokaj zanimiva zadeva. Ideja za maskoto je bilo na hitro napisana in izrisana. Obe sva bili mnenja, da bi naredili zajčka, saj prihaja Velikonočni čas, kjer srečamo zajčka na skoraj vsaki risanki ali v trgovini na čokoladicah. To nama je porodilo idejo o tem, da bi se najina maskota tudi v resnici uveljavila kot »preživimo zdrave praznike«. Vsi vemo, da je Velika noč praznik dobrot, vendar se pa le malo ljudi zaveda koliko in kaj vnese v svoje telo. Sama osebno dajem velik poudarek na zdravo prehrano in tudi živim zdravo življenje. Med prazniki pa vidim tudi sama po sebi, da ljudje hitimo in nakupujemo praznične dobrote, ob tem pa pozabimo koliko bomo tisti teden zaužili. Z barvami sva najino maskoto uprizorile, naj bi bili tile prazniki čim bolj vesele narave, da bi se ljudje počutili veselo, prijazno in nesebično en do drugega.

Za logotip sva si pa zamislili podjetje, ki bi ga upravljali kot bodoči profesorici matematike. Tukaj pride na prvo mesto inštruiranje kot temeljna zamisel najinega ustvarjanja logotipa. Zopet pride do podobne razlage kaj sva si zamislil kot glavno idejo, kako bi najino podjetje funkcioniralo na trgu, kakšne so vizije najinega poslovanja in po čem bi naju vsi prepoznali. Ta del se mi je videl zelo podrobno obdelan, saj ni vseeno kako bi rad skupini ljudi ali posamezniku razložil neko snov, da bi na koncu osvojil najbolj kvalitetno znanje. In pa za konec najina vizitka, ki je bila narejena v stilu z blogu. Na njej so kontaktni podatki kako se naju dobi, kje se nahajava in pa seveda kaj nudiva. Vizitka se mi ni zdela zamudna, saj smo se že na vajah pogovarjali kaj vse mora vsebovati. Izpostavila bi težavnost strukture vizitke, saj mora biti vizualno privlačna tako kot logotip in maskota. To nama je vzelo več časa.

Projektna naloga, ki sem jo prvo hotela izbrisati iz seznama projektnih nalog, se mi na koncu koncev sploh ni zdela napačna. Pri delu je pomembno veliko domišljije, izvirnosti predstavitve projektne naloge pa tudi umetniškega in oblikovnega občutka. Pisanje in zamišljanje kako to predstaviti in povezati v celoto se je že malo zakompliciralo. V vsakem primeru izražati svoje mišljenje preko neke slikovne strukture je zame zelo zabaven in sproščujoč način razmišljanja. Projektna naloga se mi je zdela zelo zanimiva, saj se predstavljaš drugim kot inovativen in profesionalen podjetnik, čeprav samo na izmišljen način.