3. PROJEKTNA NALOGA

Tretja projektna naloga je zajemala več stvari: pisanje seminarske naloge v Latexu, predstavitev seminarske nalogev Preziju, mini nastop ter izdelava spletne strani.

Naslov najine seminarske naloge je Otroci in splet, zajemala pa je nasilje oziroma nevarnosti na spletu, nasilne računalniške igrice, osveščenost otrok o piratstvu, zasvojenost z internetom, spletni bonton, nasveti za starše in učitelje ter nekaj zanimivosti.  

Dobili smo navodila, da po oddaji seminarske naloge v Latexu in predstavitve v Preziju naredimo še spletno stran s povzetkom seminarske naloge, jo povežemo z blogom ter ga kratko predstavimo, dodamo naš kontakt ter celo seminarsko nalogo. Za izdelavo spletne strani smo morali povezati css in html ter jo objaviti na strežnik.

Najino prvo spletno stran si lahko ogledate tukaj: http://teainteja.webatu.com/index.html

3. REFLEKSIJA - Teja Franko

Za tretjo in hkrati zadnjo projektno nalogo smo dobili kar nekaj nalog. Kot prvo smo si izbrali temo za seminarsko nalogo. Kar hitro sva se odločili, da si bova za seminarsko nalogo izbrali naslov Otroci in splet, saj sva se o tej temi lahko kar dosti razpisali.

Odšli sva v knjižnico, da najdeva nekaj gradiva. Imeli sva nekaj težav pri iskanju knjig, zato nama je na pomoč priskočila knjižničarka. Ko sva imeli sposojeno gradivo, sva poiskali še nekaj nekaj stvari na internetu. Tu je bilo mnogo več uporabnega. Odločili sva se, da besedilo seminarske naloge najprej spiševa v wordu, saj sva se po mojem mnenju tako lažje posvetili vsebini, šele nato sva ga pretvorili v Latex. Pisanje v Latexu ni bilo tako nezapleteno, kot sm sprva pričakovala. Vendar je po nekaj urnem trudu uspelo.

Kot naslednje sva se lotili predstavitve v preziju. Kar hitro sva se sporazumeli, katero barvo in obliko bova uporabili. Imeli sva le nekaj težav pri dodajanju novih okvirčkov, drugače pa je izdelava predstavitve potekala brez večjih težav.

Nato je sledil meni najtežji del, naučiti se predstavitev in imeti mini nastop. Imam kar veliko tremo pred nastopanjem, zato sem se morala kar dolgo pripravljati, da sem nastop sploh lahko izvedla. Seveda je bilo lažje, ker sva nastopali dve skupaj in nisem nastopala sama. Tudi trema se je kmalu po začetku nastopa malo omilila.

Kot zadnje sva morali oblikovati še spletno stran s povzetkom seminarske naloge in povezavo do najinega bloga. To se mi je zdel takoj za mini nastopom naslednji najtežji del. Seveda nisva imeli težav s povzetkom, težje je bilo oblikovati stran. Iskali sva ukaze za dodajanje okenc, obliko, spreminjanje barve, dodajanje slik, povezav, ... Ta del projektne naloge nama je vzel precej časa.

Čeprav je bilo dela s tretjo projektno nalogo veliko, se je temu primerno povečalo tudi naše znanje o novih programih. Torej če povzamem, je izkupiček te projektne naloge veliko na novo pridobljenega znanja. 

                      3. REFLEKSIJA - Tea Brinc

Tokrat vam še zadnjič dan polepšam s svojo zadnjo refleksijo, ker zaključujemo projektne naloge. Tale projektna naloga se navezuje na večinski del pisanja seminarske naloge (v tex in pdf verziji),  predstavitve v  preziju in na koncu  je tu še spletna stran, ki povezuje 1. In 2. projektno nalogo v manjšini, saj prevladuje 3. Projektna naloga.

S Tejo sva se dobivali kot vedno ob torkih po faksu, kjer sva si nekako razporedili delo. Za pisanje seminarske naloge sva se odpravili najprej v knjižnico, kjer sva si izposodili knjige, ki se navezujejo na temo Otroci in splet. Našli sva veliko uporabnega gradiva tako knjižnega kot spletnega, saj je najina seminarska naloga takšna, da ni strahu pred pomanjkanjem virov. Seminarsko nalogo sva najprej napisali v wordu, saj sva tako nekako najlažje vključili  v programu Latex. Program se mi je na vajah v šoli zdel kar zanimiv, saj si uporabljal ukaze, ki se mi niso zdeli tako zakomplicirani. Medtem, ko je bilo seminarsko potrebno kodirati v tem programu, se mi več ni zdel tako enostavno lahek. Vzelo je veliko časa, dokler sva se navadili na kode, ki so potrebne, da program sploh pravilno deluje. Jezilo me je to, ko sva objavili povezavo je v programu pisalo »Error«. Seveda, sva porabili priznam, kar veliko časa, dokler sva ugotovili v čem je problem. Potem pa, ko sva se navadili pisati kode je bilo že bolj zanimivo pisati seminarsko nalogo. Všeč mi je bilo, da se je Latex takoj prevedel v pdf in si sproti lahko zraven videl, kje so napake. S tem sva prihranili veliko časa.

Nato, ko sva uspešno oddali na spletni učilnici pdf in tex datoteko, sva se morali že pripraviti za mini nastop, zopet na temo seminarske naloge. Navodila so bila, da je potrebno predstaviti svojim sošolcem v zelo uporabnem programu Prezi. Programa sva se takoj z veseljem lotili, saj ni zahteven. Seveda, če hočeš narediti dobro predstavitev, vključiti animacije itd. lahko rečem da si  je potrebno vzeti tudi kar nekaj časa. Za prezi sva najprej porabili več časa, ker nisva vedeli kako dodati več okenčkov za predstavitev. Na splošno je tukaj delo hitro steklo.

In že je tukaj zaključek vseh projektnih nalog združen v spletni strani. Spletne strani sem srečala že v osnovni in srednji šoli pri predmetu Informatika. Bila sem navdušena, ker smo jo vključili v zaključek projekta. Zasnovali sva idejo, da bi bila najina spletna stran vpadljiva in recimo, da čim boljše narejena. Zato, da sva si delo olajšali in imeli vse html-je in css na vpogled za urejanje, sva si takoj downloadali program »Notepad ++«. Ko sva imeli vse pripravljeno in zasnovano kako in na kakšen način bo bila naša spletna stran  zgrajena, sva jo takoj začeli delati. Potrebno si je bilo osvežiti znanje iz vaj, zato sva imeli pri roki vso zbrano gradivo o  html-ju in css-ju. Pisanje in kreiranje v html-ju in css-ju za odstavke in vstavljanje slik ni težavnostno, ker uporabljaš enostavne kode. Kar se pa tiče postavitve spletne strani, se pravi če govorimo o glavi, nogi,… zahteva že kar kakšen dan poln dela, dokler veš sploh za kaj se gre. Problemi v html-ju in css-ju so se nenehno pojavljali in sicer tudi potem, ko je bilo delno tekstovno spisano. Ukvarjali sva se s tem, kako naložiti pdf in tex datoteko, kako poravnati slike v skladu s tekstom, kako v css-ju vse sploh sestaviti, da bo smiselno in povezano v celoto. Veliko truda in vztrajnosti, pa tudi jeklenih živcev vzame tale zadnja projektna naloga. 

Da zaključek ne bo pihanje na dušo, bom rekla, da je zadnja projektna naloga med najbolj zahtevnimi. Lahko pa rečem, da so vse projektne naloge zahtevale veliko sprotnega dela in učenja novih programov. Če pogledam za nazaj si mislim, kako težavnosten je ta in ta program. Sedaj  na koncu, ko sva vse uspešno ob roku naredili in zaključili se lahko samo nasmehnem in si mislim, saj sploh ni bilo tako težko. Če hočeš dobro izpeljati zamišljene projekte je kot prvo pomembno vedeti, kater program ti bo omogočil najboljše funkcije, moraš biti spreten, imeti zelo veliko domišljije, biti na nek način inovativen, povrh vsega pa slediti svojim zastavljenim ciljem. Projektne naloge so bile naporne, kljub temu pa zelo poučne, tako programsko kot življenjsko, saj te naučijo delati (kar smo poslušali celo osnovno in srednjo šolo): SPROTI.