torek, 25. marec 2014

1. REFLEKSIJA Teja Franko


Pisanje refleksije je najbolj osebni del projektne naloge, saj je to edino, kar naredimo posamično.

S Teo sva se skupno odločili, da bova pričeli z delom za seminarsko nalogo prvi torek po dobljenih navodilih, saj imava ob torkih največ časa. Dobili sva se pri njej ter najprej dodobra prebrali navodila. Mislila sem, da bo za izdelavo projektne naloge dovolj samo eno popoldne, vendar sem se zmotila, saj se nama je zataknilo že pri prvem delu – peki CDja. Ker nisva pogledali velikost datoteke, ki sva jo želeli zapeči na CD, sva uničili kar dva. Tako sva ugotovili, da ne bova mogli vsega narediti takoj ter si pripravili načrt, kaj bova naredili naslednjič. Zapisali sva postopek zapisovanja na CD ter se odločili, da naslednjič uporabiva DVD. Naredili sva tudi nekaj print-screenov.

Ponovno sva se dobili v petek. Na srečo ne živiva preveč narazen, tako da sva se lahko dobili tudi, ko nisva bili več v Ljubljani. Tokrat nama je uspelo pravilno nasneti DVD, vendar pa sva imeli nekaj težav z inštalacijo Ubuntuta ter kasneje z vzpostavljanjem internetne povezave in odpiranjem internetnih strani. To nama je z nekaj truda uspelo in lotili sva se vadenja v ukazni lupini. Ukaze sva kar dobro spoznali, in meni je bilo ustvarjanje map in datotek zabavno, saj sva si lahko sami zmišljevali imena. Vse sva tudi dokumentirali s print-screenom ter si shranili na mail, da se nama ob ponovnem zagonu Ubuntuta slučajno ne bi kaj zbrisalo. Še dobro, da sva shranili, saj res ni ostala nobena datoteka ali slika.

Ker še vedno nisva imeli narejene projektne naloge do konca, sva se dobili še en torek. Tudi tokrat sva imeli težave pri zagonu Ubuntuta, vendar veliko manj kot prvič. Tokrat sva se podali urejati spletno stran. Pred tem še nisem uporabljala blogerja, zato je bilo zame vse novo in nepoznano. To nama je vzelo precej časa, saj sva hoteli najprej vse raziskati in sprobati, šele nato uporabiti. Presenečena sem bila, koliko različnih ozadij, barv, postavitev itd. je možnih. Ko sva vse to izbrali, sva najprej objavili postopek zapisovanja na CD. Ker se je že večerilo, bili sva že utrujeni, sva sklenili nadaljevati naslednji dan, v sredo.


V sredo sva na blogerju objavili vajo v ukazni lupini. Tako sva imeli v celoti narejen tudi drugi del projektne naloge. Manjkal nama je le še zanimiv ukaz. Iskali sva po googlu, youtubu. Pregledali sva veliko strani. Z nekaj iskanja in malo sreče sva našli ukaz, ki je bil všeč obema, ga sprobali in objavili. Potem sva se lotili še malo oblikovanja odstavkov, da nama je bil všeč celoten blog. Dogovorili sva se še, da ko obe napiševa refleksiji, ju skupaj objaviva na blog.

1. REFLEKSIJA Tea Brinc


Prva projektna naloga, ki se nanaša na spoznavanje in upravljanje operacijskega sistema Linux, ki smo ga v teoriji in tudi nekoliko v praksi spoznali prvo uro predmeta Uvod v programsko opremo. Da bi osvojili nekoliko boljše znanje o tem operacijskem sistemu smo po parih  razdeljeni dobili projektno nalogo. Za to prvo projektno nalogo je bilo potrebno na grobo rečeno zapeči CD/DVD, vaditi v ukazni lupini, poiskati zanimiv ukaz in to zapisati na novo ustvarjeni blog.

Ker so me občutki varali, da je ta projektna naloga narejena tako rekoč za recimo slabe tri ure sem si rekla, da bo tole vse skup mala malica. Ampak se je izkazalo za veliko več kot preveč enostavna zadeva, kar se je videlo po tem kolikokrat se je bilo potrebno dobiti in poglabljati v projekt. Ko je bilo potrebno zapeči CD oz. DVD jih je šlo prvih par v koš za smeti, ker z Iso Image Burnerju nisem še nikoli delala. Po uspešni zapečeni peki, smo se odločile, da najprej ustvarimo svoj prvi blog. Tam smo s postopki in podrobnimi navodili zapisale kako sploh zapeči Linux na CD, kako smo vadile v ukazni lupini, dodale smo tudi zanimiv ukaz in še na koncu našo refleksijo tega projekta. V blogu nisem še nikoli ničesar zapisala in objavljala, zato se mi je videl uporaben, saj je lahko viden na internetni strani vsem. Ker smo se hotele obe naučiti kako pisati, dodajati slike, internetne povezave smo vsaka en čas pisale in se učile urejati najin blog. Osebno se mi je videl pomanjkljiv recimo, ko smo hotele dodati pomen ukazov v tabeli, ki pa je ni bilo mogoče ustvariti. Ko smo si na spletni učilnici prebrale kaj vse moramo vaditi v ukazni lupini, smo prišle do ideje, da si zamislimo svoj programček, ki pretežno zajame vse ukaze. To se nama je zdelo bolj smiselno in zabavno. Če se postavim v svojo kožo se mi zdi, da je to še najbolj poučno za naju in tudi za druge, saj je snov strjena v celoto in jim ne bo mogoče tako dolgočasno brati našo spletno stran. Pri iskanju zanimivega ukaza smo naletele na res veliko takšnih, ki bi jih lahko uporabile, da bi popestrile najin blog. Menim, da smo ljudje veliko odvisni od pogleda na datum, kateri je dan, katerega bomo naslednje leto ta in ta dan itd. Zato smo uporabile funkcijo cal, ki izpiše na programu katerega meseca smo in katerega leta. Ker se  nisem nikoli poglabljala in preračunavala kateri dan sem bila rojena, je bilo to kot pisano na kožo, da lahko izkoristim to priložnost. Skupinsko delo je združeno razmišljanje, usklajevanje,organizirano delo in načela »delamo vsi«, zato smo tudi s Tejo tako delali. Izmenjavali sva si ideje, postopke, izmenjuje sva pisali, narekovali, iskali zanimive ukaze in urejali blog.


Linux operacijski sistem se mi ne zdi preveč težaven, pisanje v terminalu bi lahko edino izpostavila za neko raven težavnostno dokler ne izkusiš kako poteka. Najbolj zanimivo in zabavno mi je bilo iskati zanimiv ukaz in pa pisanje, kreiranje bloga. Vendar na koncu koncev je prijetna izkušnja delati v drugačnem operacijskem sistemu, ki smo ga večinoma vajeni, čeprav še vedno prisegam na Windows.

torek, 18. marec 2014

1. PROJEKTNA NALOGA

Bil je lep sončen, že skoraj pravi pomladni dan, ko sva Tea in Teja odločili, da bi si dan popestrili s prvo projektno nalogo pri predmetu Uporaba programske opreme.

Navodila na spletni učilnici

Kot prvo sva si na spletni učilnici še enkrat prebrali navodila, nato pa sva začeli linux-ov operacijski sistem po googlu.

Iskanje linuxa po googlu
LINUX- je prost operacijski sistem podoben Unixu s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno s splošnim dovoljenjem GNU. Podpira večprocesorski način; številne datotečne sisteme, možnost izbire razvrščanj, razširitve pomnilniške enote do 4GB ali več. Uživa podporo podjetij kot so Sun Microsystems, IBM in Novell.


Za še več informacij:


Prvi del projektne naloge je zapeči CD/DVD z izbranim linux operacijskim sistemom. Midve sva si izbrali Linux Ubuntu, saj sva to verzijo spoznali že pri laboratorijskih vajah. 

Da bi CD/DVD z opreacijskim sistemom deloval, sva si najprej na računalnik naložili ISO IMAGE BURNER (http://www.softsea.com/download/ISO-Image-Burner.html). 

Za namestitev najprej odpremo povezavo, kliknemo download ter nato klikamo naprej. 

Odločili sva se za verzijo Linux Ubuntu 12.04 32-bitov. Najdete ga lahko na spletnem naslovu:  http://www.ubuntu.com/download/desktop/

Pa si poglejmo postopek zapisovanja na DVD (ker je datoteka velika 731 MB):
  1. Ko odpremo link, izberemo Ubuntu 12.04 LTS
  2. Spremenimo "choose your flavour" na 32-bitov
  3. Ko se datoteka prenese, jo povlečemo na namizje (zaradi lažjega pregleda)
  4. Vstavimo CD oz. DVD večji od 731 MB
  5. Odpremo ISO IMAGE BURNER
  6. Poiščemo datoteko na namizju
  7. Kliknemo "burn" in počakamo da se peka konča
Izbira verzije linuxa 

ISO IMAGE BURNER
Ko je DVD pripravljen, ga ponovno vstavimo v računalnik ter računalnik ponovno zaženemo. Če že imamo naložen kakšen drug operacijski sistem, se nam ob ponovnem zagonu pojavi možnost za izbiro operacijskega sistema. Tu izberemo ubuntu.


VADBA V UKAZNI LUPINI


Linux-ov terminal oz. ukazno lupino najdemo tako, da levo zgoraj kliknemo ikono (glej sliko) in v iskanje vpišemo terminal.




GLAVNI UKAZI

  • ls - po abecedi v stolpce razporedi vsebino imenika in imenike v trenutnem imeniku (če so)
  • mkdir - ustvari imenik, mape
  • cd - premik/skok v drug imenik,mapo
  • cp - kopira izvirno datoteko ali imenik v ciljni imenik
  • rm - odstrani/izbriše vsako posamezno datoteko
  • mv - preimenuj izvirno datoteko v ciljno, ali premakni izvirno datoteko (ali imenik) v ciljni imenik
  • touch - ustvari tekstovno datoteko
  • rmdir - izbriše mapo 

  1. "ls" pogledamo katere mape imamo na namizju
  2. "mkdir mapa" na namizju ustvarimo mapo z imenom mapa
  3. "ls"
  4. "mkdir mapa/mapa1" v mapi ustvarimo mapo z imenom mapa1
  5. "cd mapa" se premaknemo nazaj v mapo
  6. "ls" vidimo, da imamo v mapi mapo 1
  7. "cd mapa1" 
  8. "touch datoteka.txt" ustvarimo tekstovno datoteko z imenom datoteka
  9. "ls" vidimo, da je v mapi1 datoteka.txt
  10. "cd ../.." se premaknemo v dve mapi nazaj
  11. "ls" vidimo, da smo ponovno na namizju
  12. "mkdir mapa2" ustvarimo še eno mapo z imenom mapa2
  13. "ls" vidimo, da je mapa2 prazna
  14. "cp mapa/mapa1/datoteka.txt  mapa2/" koperamo datoteko iz mapa1 v mapa2 (sedaj imamo dve enaki datoteki v različnih mapah)
  15. "ls" 
  16. "cd mapa2"
  17. "ls" imamo datoteko tudi v mapi2
  18. "cd .." premaknemo se nazaj na namizje 
  19. "cp mapa/mapa1/datoteka.txt  mapa2/datoteka1.txt" datoteko iz mapa1 kopiramo v mapo2 in jo preimenujemo v datoteka1.txt
  20. "ls"
  21. "cd mapa2" 
  22. "ls" imamo v mapi2 dve enaki datoteki z različnima imenoma
  23. "cd .." 
  24. "cd mapa"
  25. "ls"
  26. "cd mapa1"
  27. "ls"
  28. "rm datoteka.txt" iz mapa1 izbrišemo datoteka.txt
  29. "ls" ker je mapa prazna, ne pokaže ničesar
  30. "cd .."
  31. "rmdir mapa1" izbrišemo mapa1
  32. "ls" vidimo, da je mapa prazna
  33. "cd .."
  34. "rmdir mapa" zbrišemo tudi mapo
  35. "ls" vidimo, da na namizju ni več mape 
  36. "cd mapa2" gremo v mapo2
  37. "ls" pogledamo, kaj je notri v mapi2

ZANIMIV UKAZ V LINUXU



Z ukazom "cal" pokličemo koledar in vidimo, katerega dneva, meseca in leta smo.


Zanimalo naju je, na kateri dan v tednu sva se rodili, zato sva napisali ukaz "cal številka_meseca leto"




.


Ukaz "cal leto" nam izpiše koledar za celo izbrano leto.