Pisanje refleksije je najbolj
osebni del projektne naloge, saj je to edino, kar naredimo posamično.
S Teo sva se skupno odločili, da
bova pričeli z delom za seminarsko nalogo prvi torek po dobljenih navodilih,
saj imava ob torkih največ časa. Dobili sva se pri njej ter najprej dodobra
prebrali navodila. Mislila sem, da bo za izdelavo projektne naloge dovolj samo
eno popoldne, vendar sem se zmotila, saj se nama je zataknilo že pri prvem delu
– peki CDja. Ker nisva pogledali velikost datoteke, ki sva jo želeli zapeči na
CD, sva uničili kar dva. Tako sva ugotovili, da ne bova mogli vsega narediti
takoj ter si pripravili načrt, kaj bova naredili naslednjič. Zapisali sva
postopek zapisovanja na CD ter se odločili, da naslednjič uporabiva DVD.
Naredili sva tudi nekaj print-screenov.
Ponovno sva se dobili v petek. Na
srečo ne živiva preveč narazen, tako da sva se lahko dobili tudi, ko nisva bili
več v Ljubljani. Tokrat nama je uspelo pravilno nasneti DVD, vendar pa sva
imeli nekaj težav z inštalacijo Ubuntuta ter kasneje z vzpostavljanjem
internetne povezave in odpiranjem internetnih strani. To nama je z nekaj truda
uspelo in lotili sva se vadenja v ukazni lupini. Ukaze sva kar dobro spoznali,
in meni je bilo ustvarjanje map in datotek zabavno, saj sva si lahko sami
zmišljevali imena. Vse sva tudi dokumentirali s print-screenom ter si shranili
na mail, da se nama ob ponovnem zagonu Ubuntuta slučajno ne bi kaj zbrisalo. Še
dobro, da sva shranili, saj res ni ostala nobena datoteka ali slika.
Ker še vedno nisva imeli narejene
projektne naloge do konca, sva se dobili še en torek. Tudi tokrat sva imeli
težave pri zagonu Ubuntuta, vendar veliko manj kot prvič. Tokrat sva se podali
urejati spletno stran. Pred tem še nisem uporabljala blogerja, zato je bilo
zame vse novo in nepoznano. To nama je vzelo precej časa, saj sva hoteli
najprej vse raziskati in sprobati, šele nato uporabiti. Presenečena sem bila,
koliko različnih ozadij, barv, postavitev itd. je možnih. Ko sva vse to
izbrali, sva najprej objavili postopek zapisovanja na CD. Ker se je že
večerilo, bili sva že utrujeni, sva sklenili nadaljevati naslednji dan, v
sredo.
V sredo sva na blogerju objavili
vajo v ukazni lupini. Tako sva imeli v celoti narejen tudi drugi del projektne
naloge. Manjkal nama je le še zanimiv ukaz. Iskali sva po googlu, youtubu.
Pregledali sva veliko strani. Z nekaj iskanja in malo sreče sva našli ukaz, ki
je bil všeč obema, ga sprobali in objavili. Potem sva se lotili še malo
oblikovanja odstavkov, da nama je bil všeč celoten blog. Dogovorili sva se še,
da ko obe napiševa refleksiji, ju skupaj objaviva na blog.
